Izobraževalni center Eksena

13 ure nazaj

»Mama
Najlepša in najbolj čarobna beseda, skozi svojo mehkobo oznanja najbolj ljubečo osebo pod soncem, ki svojemu otroku vedno da vse, kar premore najboljšega v sebi.
Hvala za naše mame.« ❤️🌷(IC Eksena)

Citat je spodbudil slušateljico Simono F., da je v spodnjem zapisu izrazila svoje doživljanje in občutke. Vabljeni k branju.

"Misel tega tedna se me je globoko dotaknila. In danes ob materinskem dnevu, ko sem držala v rokah šopek za mojo mamo, so mi po licih polzele solze. Občutila sem takšno hvaležnost, da ji bom lahko še vedno prinesla šopek, čeprav bo kmalu dopolnila že 92 let. Kako zelo se je razveselila mojega obiska, tega šopka in skupnega časa. V mislih sem šla skozi moje življenje. Kako moje mami kot najstnica in še kasneje nisem sprejemala in toliko let nisem videla kdo je ona v resnici. Seveda sem si domišljala, da jo sprejemam, saj navzven je bilo vse ok. Tudi nisem videla kako zelo me ima rada. In danes sem tu, ko mi zaigra srce, vsakič ko jo vidim, ko ji lahko počešem lase, naredim kaj za njo, da ji je lepo, da ji je udobno. Kako zelo se me razveseli ob kateri koli uri dneva v katerem koli dnevu. Vedno znova me čaka, da pridem in vedno znova ji je težko, ko odidem. Ne more mi dati ničesar v materialnem, ne more nič narediti za mene.. Je pa do mene najbolj ljubeča oseba pod soncem in vem, da ni samoumevno. Hvala ti mami za tebe. Za tvoj stisk roke, objem in nasmeh. In da ti nikoli nisem odveč. Hvala ti za vse, kar si z ljubeznijo naredila za mene in da se počutim ljubljen otrok. Hvala Esencialnim edukatorjem in edukatorjem ICE, da imam v sebi toliko več ljubezni kot nekoč in da mojo mami v resnici sprejemam.” (S.F.) ... Preberi večSee Less

Izobraževalni center Eksena

2 dnevov nazaj

Ob materinskem dnevu je v ganljivem zapisu slušatelj Tomaž J. delil svojo osebno zgodbo. Odnos z mamo, ki je bil v preteklosti skrhan in poln zamer, je danes prežet s hvaležnostjo, ljubeznijo in spoštovanjem.💙

"Mama.
Mama, ta beseda me vedno spomni na varnost, ljubezen, dom in milino. Vse to sem kot majhen otrok tudi ob svoji mami doživljal, predstavljala mi je vse in bil sem zelo navezan na njo. V času moje pubertete in najstništva pa je naša družina zašla v velike težave, moj ati je bil nasilen alkoholik in odnosi v družini so bili porušeni. Mama ni vedela kako naj, jaz in moja dva brata pa smo vsak po svoje poizkušali preživeti in nekako zvoziti to življenje ob res vse slabši situaciji doma. Vrsto let sem živel v strahu in skrbi, da bo oče kaj naredil mami in nam, postalo je že tako, da sem se navadil na to. Izgubil sem mamo, na katero se lahko obrnem, ko mi je hudo, ki mi predstavlja varnost in dom. Tega ni bilo več in življenje je postalo res težko. Situacija je prišla tako daleč, da je oče storil samomor in nam pustil ogromno dolgov. Moram pa ob tem povedati, da je bila moja mami vedno borka in je iskala rešitve in pomoč in nekako na srečo spoznala Izobraževalni center Eksena in gospo Ksenijo Pečnik in začela hoditi k njej na individualne ure. Kmalu za njo smo individualne ure pri gospe Kseniji začeli obiskovati tudi jaz in moja dva brata in pot naših življenj se je spremenila za večno. Brez gospe Ksenije in Eksene osebno mene verjetno več ne bi bilo, saj mi je vso to psihološko in fizično nasilje očeta pustilo velike psihične posledice, občutke tesnobe, strahu in panike, s katerimi nisem znal ravnati in ki jih tudi moja mami ni razumela in mi ni znala pomagati. Bil sem jezen na mamo, da ni prej pustila očeta in nas zavarovala....da je vse trajalo tako dolgo...predolgo. Z vsemi zamerami, jezo in strahovi sem se soočal in jih s pomočjo znanja teorije Eksena razreševal na individualnih urah, za kar bom Kseniji Pečnik vedno hvaležen. Skupaj z mojo mamo smo skozi proces teorije Eksena odpustili naše zamere, krivde in obsodbe eden do drugega. Zaradi Eksene sem dobil svojo mamo nazaj in ona je dobila nazaj svojega sina.
Danes imava neizmerno lep odnos in sva prijatelja in se lahko smejiva in včasih tudi zjočema, danes jo lahko razumem, zakaj je bilo vse tako, kot je bilo. Danes lahko pride na obisk k moji družini, obišče svojo vnukinjo in spijemo kavo ter se imamo lepo. Vse to se sliši kot nekaj normalnega in samoumevnega, vendar to še zdaleč ni niti malo samoumevno. Pot do tega je bila izjemno težka in brez Eksene nam ne bi uspelo. Ne bi bilo ne mene, ne mame ne moje družine. Mami, hvala da si našla gospo Ksenijo Pečnik, s tem si naredila vse, kar si morala kot mama, saj si mi s tem dala vse, kar sem potreboval.
Hvala ti za vse Mami in rad te imam." ... Preberi večSee Less

Izobraževalni center Eksena

3 dnevov nazaj

Danes svoj jubilej, 50. rojstni dan, praznuje naš sodelavec, prijatelj in vodja enote Foodtruck Šentburger, Damjan Vajde!🎂🎁🥂
Dragi Damjan, ob tvojem prazniku se tabo veselimo in praznujemo. Hvaležni smo, da lahko zate rečemo ne le sodelavec, temveč tudi človek, s katerim soustvarjamo in delimo številne uspehe, tako na poslovni poti kot tudi v odnosih, ki nas povezujejo.💙Naj te tudi v prihodnje spremlja energija zagnanosti, ustvarjalnosti in poguma za nove izzive. Naj te vsak korak vodi k novim dosežkom, tako na poslovnem kot osebnem področju. ✨
Želimo ti obilo uspehov, uresničenih načrtov, ljubezni ter veliko lepih in nepozabnih trenutkov v krogu tvoje čudovite družine.❤️

Vse najboljše ti želimo tvoji sodelavci in prijatelji!🥂 ... Preberi večSee Less

Izobraževalni center Eksena

7 dnevov nazaj

Naj vas z MISLIJO TEDNA 22.3. do 28.3. popeljemo v nov teden, v katerem praznujemo materinski dan. Ob tem izražamo spoštovanje vsem mamam.❤️
Vabimo vas, da z nami delite svoje doživljanje ob prebranem. ... Preberi večSee Less

Izobraževalni center Eksena

1 teden nazaj

Svojo izkušnjo in doživljanje Zasebnega vrtca Viljem Julijan sta z nami podelila starša deklice, ki naš vrtec obiskuje.

"Zasebni vrtec Viljem Julijan je bi sama težko poimenovala samo vrtec. Ko sva videla otroke in vzgojiteljice skupaj, sva videla nekaj drugačnega, novega, nekaj več. Že preden sva izvedela, da bova dobila otroka, sva se s partnerjem pogovarjala, v kateri vrtec bo šel. Odločila sva se, da želiva za svojega otroka najboljšo možno popotnico za življenje. Da si želiva, da bi se razvijal v srčno, odgovorno in samostojno osebo. Zato sva izbrala Zasebni vrtec Viljem Julijan. In ko je prišel ta trenutek, ko sva najino hči Leo pri 12 mesecih prvič odpeljala v vrtec, sva občutila, da je v varnih in predvsem v ljubečih rokah. Bila je sprejeta v vsem. In še vedno je. Tudi ko je delala/dela po svoje in ko ni takšna kot bi morala biti. Je slišana in vodena vedno z ljubeznijo in ne z kaznovanjem, ustrahovanjem ali s potuho/smiljenjem. Še danes je vsak dan tako prijeten in varen občutek, ko jo oddava v vrtec. In to je za naju kot starša najlepši občutek. Na lastne oči sva videla, da vzgojiteljice otroku vedno prisluhnejo, ga poslušajo, razumejo njegovo stisko/problem. Ob tem ga ne ignorirajo ali situacije "potlačijo pod preprogo", ravno nasprotno. Otrok je voden z avtoriteto z ljubeznijo. S strani vzgojiteljic dobi vso možno podporo, razumevanje in sprejetje. In to je ta biser, ki nama pomeni ogromno, največ, saj se zavedava, da ji to nudi razvijanje v vrednega in ustvarjalnega človeka.
Najina hči rada pove, da se ima v vrtcu fajn, ker se veliko igra in riše, poje in predvsem zato, ker ima prijateljico, ki se skupaj igrata. Vsak četrtek, ko v vrtcu poteka projekt Zgodnjega učenja tujega jezika, pa cel dan ponavlja stavke po angleško, npr. "How is the weather today?”
S strani vzgojiteljic sva redno obveščena, če je kakršnakoli situacija, tako da jo lahko sproti rešimo. Redno sva seznanjena tudi z napredki. Od vstopa v vrtec pa do danes je najina hči zelo napredovala. Postala je bolj samostojna pri oblačenju in obuvanju, ko doma kaj delava, pa z nama rada sodeluje. Napredek sva opazila tudi pri komunikaciji in izražanju čustev, saj se izrazi, ko ji je hudo, ko ji kaj ne uspe ali ko ji uspe. In tudi ne smili se sama sebi več tako veliko, je pogumnejša in se je bolj pripravljena soočit z težavo.
Zasebni vrtec Viljem Julijan naju je navdušil predvsem zaradi njihove vizije in poslanstva. Neizmerno se veseliva različnih dejavnosti, na katere smo povabljeni starši in stari starši, tekom celega leta, ki so neprecenljiv spomin za vse nas.
Ravno Zaradi vsega opisanega tega bi vpis v vrtec z veseljem priporočala vsaki družini, ki išče za svojega otroka kakovosten, strokoven, predvsem pa ljubeč in srčen odnos. In to je tisto po čemer je za naju vrtec edinstven, drugačen od ostalih.
Vsi občutimo hvaležnost in velik privilegij, da obstaja takšen vrtec, kjer lahko napredujemo vsi, kot družina. Predvsem to vidimo po tem, ko se kdaj pogovarjamo z drugimi starši, in vidimo, da te vsebine, ki smo je deležni mi, nimajo. Zato se iz srca zahvaljujeva vodstvu in vzgojiteljicam, da jim je tako mar za otroke, v resnici. Hvala ker ste.” 🩷 ... Preberi večSee Less

Izobraževalni center Eksena

1 teden nazaj

“Da je lahko otrok ustvarjalen, brez, da je uničevalen, potrebuje od odraslega sprejetje in ljubezen."(Eksena)
V zapisu, ki ga delimo z vami, je svoje delo in odnos do otrok prepletla z vsebino zgornjega citata vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan, Karmen Č.

"Ob tem citatu se mi odpre širno obzorje situacij z otroki, ki so me v vseh teh letih opravljanja svojega poslanstva vzgojiteljice naučili, da ne glede na njihovo vedenje, je prav vsakemu skupna ena in edina želja: biti sprejet, razumljen, ljubljen, ustvarjalen. Da pa dandanes otrokom lahko to dam in da ob meni to tudi občutijo, je bilo potrebno poglabljanje vase – vsa leta, dan za dnem. In seveda želja po tem, da bi razumela njihovo delovanje ter da bi razumela sebe, zakaj me nekaj moti, saj otroci v svojem raziskovanju sveta preizkušajo meje. Razstavljajo, sestavljajo, gradijo, kričijo, zahtevajo, podrejo,... Iščejo priložnost, da bi razumeli ta svet in sebe v njem, hrati pa iščejo ob tem varno zavetje. Ko sem se skozi leta to učila, sem spoznala, da jim s svojim sprejetjem želim dajati prostor, kjer so varni. Da jim želim dajati ljubezen, ki je temelj, na katerem lahko gradijo svojo ustvarjalnost. Do teh spoznanj sem prišla skozi različne situacije, v katere sem se poglabljala skozi redna izobraževanja in delo na sebi na ICE, saj spoznanje samo po sebi ni dovolj, če v svojem srcu zares ne občutiš ljubezni do otroka, ko je uničevalen.

Naj opišem eno situacijo: Opazovala sem fantka, ki si je po počitku oblačil hlače. Z njimi je mahal, jih obračal, metal levo in desno, se jezil, gledal otroke, ki so že bili oblečeni in pripravljeni za kosilo ter začel jokati. Pristopila sem do njega in ga z mirom in milino v sebi vprašala, zakaj mu je hudo, kaj se dogaja. V joku mi je povedal, da si ne zna obleči hlač, zato je sedaj zadnji – vsi so ga prehiteli. Rekla sem, da razumem njegovo težavo, ampak nič hudega. Vprašala sem ga, kaj misli, da lahko naredi. Rekel je: »Bi mi ti pomagala? Me boš oblekla? Doma me mami obleče.« Odgovorila sem: »Seveda ti bom z veseljem pomagala. Oblekel se boš pa sam. Saj zmoreš.« Usmerjala sem ga tako, da sem mu povedala, kako je potrebno hlače obrniti, sledil je mojim navodilom in uspelo mu je. Čestitala sem mu, bil je ponosen, zadovoljen, vesel. Vprašal me je: »A bi šla midva skupaj kdaj kofetkat?« Nasmejala sem se in mu odgovorila: »Ja to bi pa res bilo super.« Od takrat ta otrok ni imel težav z oblačenjem hlač. Če mu pri oblačenju še kaj ne gre, se ne jezi in ne joče. Vpraša: »A bi mi pokazala, kako se zapre zadrga? Nekaj mi ne gre.« Fantek ni bil obsojan, ker ne zna. Ni bil kaznovan. Bil je razumljen. Občutil je varnost – sprejetost v njegovem neznanju, zato mu naslednjič tudi ni bilo težko priznati in izraziti, da mu nekaj ne gre.

Zelo rada opazujem otroke, jih poslušam, kako tudi sami med sabo komunicirajo. Iz njihovih izjav lahko vidim, kako so odprti. Kako si upajo priznati drug drugemu, da so zavistni, nerodni, grobi,... Nad tem sem navdušena, saj iz tega vidim, da se ne pretvarjajo, da si upajo izraziti svoje minuse, saj vedo, da zaradi tega ne bodo slabi, krivi, kaznovani. Ne iz strani vzgojiteljic in prav tako ne iz strani svojih prijateljev. Med seboj si dajejo podporo: »Jaz sem tudi zavistna in bi imela takšno lepo majčko, kot jo ima ona, razumem te. »Jaz sem tudi včasih grob, pa mi to ni fajn.«, »Zdaj se pa moram odpovedat, da sem glavni, veš? Pa mi to ni fajn.«, »Risbico sem ji počečkala, ker sem ji zavistna. Ona tak lepo riše, jaz pa ne.«, »Ojoj, juho sem polil, sem bil neroden.«, »Vse sem delal po svoje, imam težave, ker ne upoštevam navodil.«, »Jaz pa ne bi tekal, ker sem vedno zadnji.«,...
Preplavlja me misel, kako malo je v resnici potrebno, da otrok zasije, če sam nisi zavrednoten, kako bi moralo nekaj biti. Ko jih ustavim z mejo in pravilom in jih hkrati objamem z razumevanjem, sprejetjem, ljubeznijo, ostane le še ustvarjalnost, brez uničevalnosti.
Kajti otrok, ki je ljubljen in sprejet, ne želi sveta uničevati. Želi ga razumeti in ga soustvarjati. V njem želi pustiti svoj pečat.
»Vidim te. Lahko poskusiš znova. Verjamem vate. Tukaj sem zate.« To je ljubezen in sprejetje nas – vzgojiteljic, ki tako gradimo mostove zaupanja, topline in verjamemo v to, da s tem tudi me puščamo svoj pečat na tej poti do ustvarjalnosti – skozi avtoriteto z ljubeznijo.

Sodelovati s starši, sodelavkami in skupaj z ravnateljico Ksenijo Pečnik sproti razreševati situacije, iskati rešitve, načrtovati personaliziran potek vodenja otroka..., je pa nekaj, kar vrtec Viljem Julijan dela drugačnega in unikatnega. In je tisti biser, zaradi katerega se kljub upokojitvi še zmeraj z največjo radostjo v srcu vračam tja." ... Preberi večSee Less