Izobraževalni center Eksena je samostojna, nepolitična in nereligiozna izobraževalna ustanova,
ki nudi izvirna in kakovostna neformalna izobraževanja in svetovanja na področju
odnosov, osebnostnega razvoja in strpnosti.
V ta namen ponujamo preventivne programe in pristope, ki so namenjeni vsem, ki na poti do osebne sreče,
ljubezni, izpopolnjenosti in ustvarjalnosti prepoznavajo ključen pomen ljubečih in strpnih odnosov do sebe,
do drugih in do sveta.
Pri tem človeka podpremo, da postane srečen, ljubeč, sočuten, samostojen, svoboden, odgovoren, ustvarjalen in kritično razmišljujoč posameznik.
Vsa naša izobraževanja temeljijo na lastno razvitem znanju – ©Teoriji Eksena.
Spremljajte nas na Facebooku
Spremljajte naše novice in objave o nas. Vabljeni k branju.
Izhodišče našega poslanstva so človekoljubne univerzalne listine Združenih narodov – Splošna deklaracija človekovih pravic, Deklaracija o otrokovih pravicah in Deklaracija o načelih strpnosti.
Teorija Eksena posameznika namreč pripelje do tega, da lahko v svojem življenju uresničuje osnovne človekove in otrokove pravice, ki so zapisane v teh listinah. Posamezniku je na ta način dana možnost uresničitve teh pravic v vsakodnevnem življenju in s tem niso več samo lepe besede na papirju. To omogoča tako, da jasno in konkretno razloži,
kaj so strpnost, spoštovanje, sprejetje in sočutje, ter poda tudi pot, kako do tega priti.
ZAKAJ SE MI PONAVLJAJO ENE IN ISTE SITUACIJE? ZAKAJ SE POČUTIM SAMEGA, KLJUB TEMU DA IMAM STO PRIJATELJEV? ZAKAJ NISEM ZADOVOLJNA V PARTNERSKEM ODNOSU, ČERAVNO SE ZDI, DA NI NIČ NAROBE? ZAKAJ SE POČUTIM PRAZNEGA, KLJUB TEMU DA MI GOVORIJO, DA IMAM VSE NA TEM SVETU? ZAKAJ ME OTROK NE UBOGA? ZAKAJ MI GRE ŠEF NA ŽIVCE? ZAKAJ SI NISEM VŠEČ? IŠČEM SMISEL, PA GA NE NAJDEM. ALI SE VAM ZDI, DA SO VSEGA KRIVI DRUGI? ZAKAJ NE MOREM SHUJŠATI? ALI JE MOGOČE, DA V ŽIVLJENJU DOSEŽEMO ZADOVOLJSTVO NA VSEH NIVOJIH?
IMAMO ODGOVORE.
Za koga so izobraževanja na Ekseni primerna?
Za vsakogar. V Izobraževalnem centru Eksena trdimo, da so naši odnosi ključ do osebnega zadovoljstva, ustvarjalnosti in sreče.
Teorija Eksena poda pot do ljubečih odnosov in odgovornega človeka. Primerna je za razmišljujočega posameznika, ki se želi poglabljati v življenje; za tistega, ki želi razumeti sebe, s tem svoje življenje in posledično tudi svoje bližnje.
Naša izobraževanja ne zahtevajo nobene ideološke, duhovne ali verske usmerjenosti, prav tako jih ne izključujejo. Teorija Eksena je v tem smislu nevtralna in se ukvarja s človekom tukaj in sedaj. Zato so naša svetovanja primerna tako za tiste, ki so ateisti, kot za tiste, ki so verni ali duhovni. V celoti spoštujemo osebno prepričanje posameznika in njegovo osebno svobodo.
Naša izobraževanja so namenjena preventivnemu razvijanju posameznikovih odnosov, niso pa namenjena in se ne uporabljajo za zdravljenje kakršnihkoli bolezenskih stanj (psihičnih ali fizičnih).

Knjiga Vrednost Neuspeha in Aktivacija sredine krivulje
Odnos nam je na prvem mestu.
Rezultati obiskovanja naših izobraževanj
»Ko očistimo vrednotenje, ne pridemo samo do zunanjega uspeha, ki prinaša resnično srečo iz naše notranjosti, pridemo tudi do tiste kvalitete človeka v sebi, ki vsebuje sočutje in ljubezen. V resnici, ne samo v iluziji in vedênju, smo vse, kar smo si kdaj želeli.«
(K. Pečnik (prej Bezenšek): Vrednost neuspeha, 2009, 2., dopolnjena izdaja, str. 97)

S partnerjem sva eden do drugega v razumevanju in podpori. Prihajava do medsebojnega spoštovanja in ljubezni. Najin odnos dojemava kot darilo, hvaležna sva za čas, ki ga preživiva skupaj. S partnerskim odnosom, ki ga živiva danes so se posledično spremenili tudi drugi odnosi v družini, kjer se vsi počutimo varne, zaželjene in sprejete.
Barbara in Vili, slušatelja Delavnice partnerskega odnosa
Na vseh področjih v življenju sem vedno bolj samostojna oseba, ki razmišlja s svojo glavo in sledi svojim željam. Na delu sem odgovorna in sposobna. V sebi občutim veliko več miru in zaupanja. Imam smisel, veselje do življenja in sem srečna.
Eva, slušateljica Delavnice poglabljanja Teorije Eksena


Imam več energije, volje do življenja in razumevanje do sebe. Sem zdrava in v svojem telesu se počutim odlično!
Maja, slušateljica Delavnice poglabljanja Teorije Eksena
Odkar obiskujem delavnice na Ekseni, se v družini veliko bolj razumemo, podpiramo ter si vzamemo čas in se pogovorimo, kadar imamo problem. Med nami je veliko več ljubezni in to je tisto, kar sem iskal, še preden sem se vključil v delavnice na Ekseni.
Jernej, slušatelj Delavnice za mladostnike

STARŠEM VRAČAMO OTROKE IN OTROKOM STARŠE. ZNANJE, KI OSREČUJE. POSTANI TAKŠEN, KOT BI RAD BIL. PAROM VRAČAMO PARTNERSTVO IN ZAKONCEM ZAKON. ZMAGUJEM, KER OBČUTIM. POSKRBI ZASE IN TAKO BOŠ LAHKO POSKRBEL ZA DRUGE. SREČA, KI TRAJA. KJER ŽELJE SLEDIJO NAM. USTVARJAMO LJUBEČEGA, USTVARJALNEGA IN STRPNEGA ČLOVEKA. TEORIJA EKSENA.
Smo izobraževalna ustanova, ki nudi izvirna in kakovostna neformalna izobraževanja in svetovanja na področju odnosov, osebnostnega razvoja in strpnosti, ki posamezniku omogočajo, da pride do življenjske sreče, ljubečih in strpnih odnosov ter notranje ustvarjalnosti. Obenem skozi naša izobraževanja ljudi spodbujamo, da pri sebi razvijajo:





Lepo vabljeni k ogledu reportaže iz Odprte informacijske točke v mesecu marcu.
Ob bližajočem se materinskem dnevu so otroci iz Zasebnega vrtca Viljem Julijan in Dnevnega centra Eksena za otroke in mladostnike z lepimi in iskrenimi mislimi razveselili svoje mamice ter tudi atije.❤️💙 ... Preberi večSee Less
1 CommentsComment on Facebook
Z vami delimo objavo s strani Društvo za strpne odnose Eksena:
"V Dnevnem centru za otroke in mladostnike Eksena v Šentjurju izvajamo tudi projekt DigiHelp 💻, katerega namen je otrokom približati osnovna digitalna znanja in jim pomagati pri razvijanju računalniške pismenosti. Vodja projekta je prostovoljec Matjaž 🙋♂️, ki v naših programih sodeluje v okviru Evropske solidarnostne enote 🇪🇺.
Projekt poteka v prijetnem in spodbudnem vzdušju 😊, otroci pa so ga z velikim navdušenjem sprejeli 🎉.
Med izvajanjem projekta se otroci seznanjajo z osnovami uporabe računalnika 💻 in programa Microsoft Word 📄. Naučili so se že pisati besedilo ✍️, urejati svoje zapise in zapisano shranjevati 💾. Posebej jih je navdušilo spreminjanje pisave 🔤 – preizkušali so različne velikosti, barve 🎨 in stile pisav ter tako ustvarjali svoje prve dokumente.
Otroci so skozi celoten projekt zelo motivirani 💪, radovedni 🤔 in pripravljeni preizkušati nove stvari. Z veseljem sodelujejo pri nalogah 🤝 in si med seboj pomagajo ❤️.
Še posebej zanimivo pa je zanje spoznavanje kanala YouTube ▶️. Z velikim navdušenjem opazujejo vsebine , postavljajo vprašanja in z radovednostjo odkrivajo, kaj vse lahko na njem najdemo 🌍.
V našem dnevnem centru otroci skozi takšne projekte ne pridobivajo le novega znanja 📚, temveč se zabavajo, krepijo prijateljstva 🧑🤝🧑 in se učijo, kako pomembno je, da si med seboj pomagamo 🤗.Takšni projekti so v digitalni dobi izredno pomembni, saj otrokom omogočajo razvoj ključnih digitalnih veščin, kritičnega razmišljanja in varne uporabe tehnologije, kar jim pomaga pri uspešnem vključevanju v sodobno družbo.
V Dnevnem centru Eksena za otroke in mladostnike je vodilo vseh programov spoštljiv medsebojni odnos, strpnost, prijateljstvo in sodelovanje.
Svoje mesto si predhodno rezervirate na info@drustvo-eksena.si ali na telefon 070 819 552.
Dnevni center Eksena za otroke in mladostnike Šentjur je med šolskim letom odprt vsak delovni dan od 10.00 do 16.00.
Dnevni center Eksena za otroke in mladostnike sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti." ... Preberi večSee Less
0 CommentsComment on Facebook
Naj vas z MISLIJO TEDNA 22.3. do 28.3. popeljemo v nov teden, v katerem praznujemo materinski dan. Ob tem izražamo spoštovanje vsem mamam.❤️
Vabimo vas, da z nami delite svoje doživljanje ob prebranem. ... Preberi večSee Less
12 CommentsComment on Facebook
Svojo izkušnjo in doživljanje Zasebnega vrtca Viljem Julijan sta z nami podelila starša deklice, ki naš vrtec obiskuje.
"Zasebni vrtec Viljem Julijan je bi sama težko poimenovala samo vrtec. Ko sva videla otroke in vzgojiteljice skupaj, sva videla nekaj drugačnega, novega, nekaj več. Že preden sva izvedela, da bova dobila otroka, sva se s partnerjem pogovarjala, v kateri vrtec bo šel. Odločila sva se, da želiva za svojega otroka najboljšo možno popotnico za življenje. Da si želiva, da bi se razvijal v srčno, odgovorno in samostojno osebo. Zato sva izbrala Zasebni vrtec Viljem Julijan. In ko je prišel ta trenutek, ko sva najino hči Leo pri 12 mesecih prvič odpeljala v vrtec, sva občutila, da je v varnih in predvsem v ljubečih rokah. Bila je sprejeta v vsem. In še vedno je. Tudi ko je delala/dela po svoje in ko ni takšna kot bi morala biti. Je slišana in vodena vedno z ljubeznijo in ne z kaznovanjem, ustrahovanjem ali s potuho/smiljenjem. Še danes je vsak dan tako prijeten in varen občutek, ko jo oddava v vrtec. In to je za naju kot starša najlepši občutek. Na lastne oči sva videla, da vzgojiteljice otroku vedno prisluhnejo, ga poslušajo, razumejo njegovo stisko/problem. Ob tem ga ne ignorirajo ali situacije "potlačijo pod preprogo", ravno nasprotno. Otrok je voden z avtoriteto z ljubeznijo. S strani vzgojiteljic dobi vso možno podporo, razumevanje in sprejetje. In to je ta biser, ki nama pomeni ogromno, največ, saj se zavedava, da ji to nudi razvijanje v vrednega in ustvarjalnega človeka.
Najina hči rada pove, da se ima v vrtcu fajn, ker se veliko igra in riše, poje in predvsem zato, ker ima prijateljico, ki se skupaj igrata. Vsak četrtek, ko v vrtcu poteka projekt Zgodnjega učenja tujega jezika, pa cel dan ponavlja stavke po angleško, npr. "How is the weather today?”
S strani vzgojiteljic sva redno obveščena, če je kakršnakoli situacija, tako da jo lahko sproti rešimo. Redno sva seznanjena tudi z napredki. Od vstopa v vrtec pa do danes je najina hči zelo napredovala. Postala je bolj samostojna pri oblačenju in obuvanju, ko doma kaj delava, pa z nama rada sodeluje. Napredek sva opazila tudi pri komunikaciji in izražanju čustev, saj se izrazi, ko ji je hudo, ko ji kaj ne uspe ali ko ji uspe. In tudi ne smili se sama sebi več tako veliko, je pogumnejša in se je bolj pripravljena soočit z težavo.
Zasebni vrtec Viljem Julijan naju je navdušil predvsem zaradi njihove vizije in poslanstva. Neizmerno se veseliva različnih dejavnosti, na katere smo povabljeni starši in stari starši, tekom celega leta, ki so neprecenljiv spomin za vse nas.
Ravno Zaradi vsega opisanega tega bi vpis v vrtec z veseljem priporočala vsaki družini, ki išče za svojega otroka kakovosten, strokoven, predvsem pa ljubeč in srčen odnos. In to je tisto po čemer je za naju vrtec edinstven, drugačen od ostalih.
Vsi občutimo hvaležnost in velik privilegij, da obstaja takšen vrtec, kjer lahko napredujemo vsi, kot družina. Predvsem to vidimo po tem, ko se kdaj pogovarjamo z drugimi starši, in vidimo, da te vsebine, ki smo je deležni mi, nimajo. Zato se iz srca zahvaljujeva vodstvu in vzgojiteljicam, da jim je tako mar za otroke, v resnici. Hvala ker ste.” 🩷 ... Preberi večSee Less
9 CommentsComment on Facebook
“Da je lahko otrok ustvarjalen, brez, da je uničevalen, potrebuje od odraslega sprejetje in ljubezen."(Eksena)
V zapisu, ki ga delimo z vami, je svoje delo in odnos do otrok prepletla z vsebino zgornjega citata vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan, Karmen Č.
"Ob tem citatu se mi odpre širno obzorje situacij z otroki, ki so me v vseh teh letih opravljanja svojega poslanstva vzgojiteljice naučili, da ne glede na njihovo vedenje, je prav vsakemu skupna ena in edina želja: biti sprejet, razumljen, ljubljen, ustvarjalen. Da pa dandanes otrokom lahko to dam in da ob meni to tudi občutijo, je bilo potrebno poglabljanje vase – vsa leta, dan za dnem. In seveda želja po tem, da bi razumela njihovo delovanje ter da bi razumela sebe, zakaj me nekaj moti, saj otroci v svojem raziskovanju sveta preizkušajo meje. Razstavljajo, sestavljajo, gradijo, kričijo, zahtevajo, podrejo,... Iščejo priložnost, da bi razumeli ta svet in sebe v njem, hrati pa iščejo ob tem varno zavetje. Ko sem se skozi leta to učila, sem spoznala, da jim s svojim sprejetjem želim dajati prostor, kjer so varni. Da jim želim dajati ljubezen, ki je temelj, na katerem lahko gradijo svojo ustvarjalnost. Do teh spoznanj sem prišla skozi različne situacije, v katere sem se poglabljala skozi redna izobraževanja in delo na sebi na ICE, saj spoznanje samo po sebi ni dovolj, če v svojem srcu zares ne občutiš ljubezni do otroka, ko je uničevalen.
Naj opišem eno situacijo: Opazovala sem fantka, ki si je po počitku oblačil hlače. Z njimi je mahal, jih obračal, metal levo in desno, se jezil, gledal otroke, ki so že bili oblečeni in pripravljeni za kosilo ter začel jokati. Pristopila sem do njega in ga z mirom in milino v sebi vprašala, zakaj mu je hudo, kaj se dogaja. V joku mi je povedal, da si ne zna obleči hlač, zato je sedaj zadnji – vsi so ga prehiteli. Rekla sem, da razumem njegovo težavo, ampak nič hudega. Vprašala sem ga, kaj misli, da lahko naredi. Rekel je: »Bi mi ti pomagala? Me boš oblekla? Doma me mami obleče.« Odgovorila sem: »Seveda ti bom z veseljem pomagala. Oblekel se boš pa sam. Saj zmoreš.« Usmerjala sem ga tako, da sem mu povedala, kako je potrebno hlače obrniti, sledil je mojim navodilom in uspelo mu je. Čestitala sem mu, bil je ponosen, zadovoljen, vesel. Vprašal me je: »A bi šla midva skupaj kdaj kofetkat?« Nasmejala sem se in mu odgovorila: »Ja to bi pa res bilo super.« Od takrat ta otrok ni imel težav z oblačenjem hlač. Če mu pri oblačenju še kaj ne gre, se ne jezi in ne joče. Vpraša: »A bi mi pokazala, kako se zapre zadrga? Nekaj mi ne gre.« Fantek ni bil obsojan, ker ne zna. Ni bil kaznovan. Bil je razumljen. Občutil je varnost – sprejetost v njegovem neznanju, zato mu naslednjič tudi ni bilo težko priznati in izraziti, da mu nekaj ne gre.
Zelo rada opazujem otroke, jih poslušam, kako tudi sami med sabo komunicirajo. Iz njihovih izjav lahko vidim, kako so odprti. Kako si upajo priznati drug drugemu, da so zavistni, nerodni, grobi,... Nad tem sem navdušena, saj iz tega vidim, da se ne pretvarjajo, da si upajo izraziti svoje minuse, saj vedo, da zaradi tega ne bodo slabi, krivi, kaznovani. Ne iz strani vzgojiteljic in prav tako ne iz strani svojih prijateljev. Med seboj si dajejo podporo: »Jaz sem tudi zavistna in bi imela takšno lepo majčko, kot jo ima ona, razumem te. »Jaz sem tudi včasih grob, pa mi to ni fajn.«, »Zdaj se pa moram odpovedat, da sem glavni, veš? Pa mi to ni fajn.«, »Risbico sem ji počečkala, ker sem ji zavistna. Ona tak lepo riše, jaz pa ne.«, »Ojoj, juho sem polil, sem bil neroden.«, »Vse sem delal po svoje, imam težave, ker ne upoštevam navodil.«, »Jaz pa ne bi tekal, ker sem vedno zadnji.«,...
Preplavlja me misel, kako malo je v resnici potrebno, da otrok zasije, če sam nisi zavrednoten, kako bi moralo nekaj biti. Ko jih ustavim z mejo in pravilom in jih hkrati objamem z razumevanjem, sprejetjem, ljubeznijo, ostane le še ustvarjalnost, brez uničevalnosti.
Kajti otrok, ki je ljubljen in sprejet, ne želi sveta uničevati. Želi ga razumeti in ga soustvarjati. V njem želi pustiti svoj pečat.
»Vidim te. Lahko poskusiš znova. Verjamem vate. Tukaj sem zate.« To je ljubezen in sprejetje nas – vzgojiteljic, ki tako gradimo mostove zaupanja, topline in verjamemo v to, da s tem tudi me puščamo svoj pečat na tej poti do ustvarjalnosti – skozi avtoriteto z ljubeznijo.
Sodelovati s starši, sodelavkami in skupaj z ravnateljico Ksenijo Pečnik sproti razreševati situacije, iskati rešitve, načrtovati personaliziran potek vodenja otroka..., je pa nekaj, kar vrtec Viljem Julijan dela drugačnega in unikatnega. In je tisti biser, zaradi katerega se kljub upokojitvi še zmeraj z največjo radostjo v srcu vračam tja." ... Preberi večSee Less
17 CommentsComment on Facebook
💔V naših srcih nas je pretresla žalostna vest, da je mnogo prehitro zaključil svojo življenjsko pot Anton Pečnik, dragi brat mojega moža, generalnega direktorja Mirana in stric najinega sina in našega sodelavca Borisa.💔😢
Po lepem otroštvu, se je Anton že zelo zgodaj, v poznih najstniških letih moral naučiti sprejemati odgovornost za sebe in svoje življenje, saj je spoznal, da je to edina prava pot k samostojnosti, ki si jo je vedno tako želel. Hitro se je zaposlil in vestno opravljal svoje delo do upokojitve. Anton je bil človek z velikimi moralnimi kvalitetami, skromen v zahtevah in samosvoj, povezan z naravo, v kateri je iskal mir in spokojnost.
Moj mož Miran je bil s svojim 10 let mlajšim bratom tesno povezan in ga je, kot starejši brat, podpiral že od otroških let.
Kmalu je prepoznal Antonov talent in ga usmeril v glasbene vode, kjer sta preživela veliko skupnega časa v ustvarjanju, druženju in povezanosti.
Prav tako je Anton izkazoval iskreno spoštovanje tako do svojega brata Mirana, kakor tudi Izobraževalnega centra Eksena, katerega delo in poslanstvo je vsa leta podpiral, cenil in spoštoval.
Naša življenja so, kot je znal povedati Anton, nepredvidljiva.
Ob boleči nenadni izgubi izrekamo iskreno in globoko sožalje možu Miranu, Borisu z družino in Antonovi partnerki Dragici Karolini.💔 V teh težkih trenutkih smo v srcih z vami ter vam pošiljamo sočutje, podporo in moč.
Dragi Anton, v naših občutkih sočutja in spominih, boš ostal za vedno.💙
Miranova žena Ksenija Pečnik, Generalna direktorica in ekipa Eksena ... Preberi večSee Less
110 CommentsComment on Facebook
Izhodišče vseh naših izobraževanj in programov je knjiga 📘VREDNOST NEUSPEHA IN AKTIVACIJA SREDINE KRIVULJE📘 avtorjev mag. psihosoc. svetovanja Ajde Bezenšek, dr. Nejca Jelena ter Mirana & Ksenije Pečnik. V knjigi je zapisano izvirno in unikatno avtorsko znanje – teorija Eksena, ki je osnova vseh naši izobraževanj.
Knjigo lahko naročite in kupite na sedežu podjetja (Cesta Leona Dobrotinška 2, Šentjur; telefon 041 777 631), lahko pa vam jo pošljemo po pošti.
Z vami delimo odlomek iz knjige in vas vabimo k razmišljanju in poglabljanju:
»Ko se otrok odziva z nesprejemljivim vedênjem – jezo, agresijo, izsiljevanjem, jokom – je velikega pomena prepoznati v tem vedênju KLIC NA POMOČ.
Takšen otrok potrebuje ljubezen in sprejetje ter pravilno vodenje.« (Vrednost neuspeha in Aktivacija sredine krivulje, str.54) ... Preberi večSee Less
4 CommentsComment on Facebook
Naš projekt 💙Mednarodni dan strpnosti – Dan za strpnost in prijateljstvo💙, ki ga izvajamo v sodelovanju z Društvom za strpne odnose Eksena, je velik doprinost k širjjenju strpnosti in spoštovanja med mladimi.
Sodelovanje Gimnazije Celje - Center je v spodnjem zapisu strnila profesorica Tanja Tratenšek, ki je tudi zagovornica strpnosti za srednje šole.
"BODI JUNAK – RECI NE MEDVRSTNIŠKEMU NASILJU! je letošnja tema projekta Mednarodni dan strpnosti – dan za strpnost in prijateljstvo za vrtce, osnovne in srednje šole, ki ga izvaja Društvo Eksena v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Eksena.
Projekta se vsako šolsko leto zelo razveselimo, saj dijake skozi pripravljene teoretično-praktične vsebine ozavešča o pomenu strpnosti in medsebojnega spoštovanja in sodelovanja za dobre medvrstniške odnose. Spodbuja jih k strpnosti, sodelovanju in medsebojni pomoči. Vse to pa gradi spodbudno in varno šolsko okolje.
Letošnja tema projekta jih je še posebej nagovorila. Poučno-ustvarjalno delavnico, ki so jo pripravili avtorji projekta, sva izvedli profesorici Ljuba Koprivc Bertoncelj in Tanja Tratenšek. Skozi vodene vsebine, ki so jih pripravili za dijake, smo se pogovarjali in poučili o vrstah medvrstniškega nasilja in grozljivih in dolgoročnih posledicah za žrtve nasilja. Delavnica jih je opozorila, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva in da imajo pri nasilju med vrstniki ključno vlogo tudi odzivi sošolcev, da je zelo pomembno, da vedno spregovorijo, kadar so priča nasilju ali kadar ga doživijo sami. Skupaj smo prebrali odlomek iz izbranega leposlovnega dela v projektu, mladinskega romana Solze so za luzerje, skozi katerega so lahko prepoznali različne oblike nasilja in bolje razumeli njegove posledice. Doživljanje glavne junakinje Ajde se jih je zelo dotaknilo. Po branju so se poglobili v razmišljanje, kako bi sami odreagirali, če bi bili priča nasilju ali bi se znašli v vlogi žrtve nasilja. Odgovore so zapisali na list in jih po želji delili z drugimi. Slišali smo nekaj resničnih primerov medvrstniškega nasilja iz življenja, ki so nas vse zelo pretresli. Lahko so izrazili, kako so se ob tem počutili, kaj bi si želeli v takšnih situacijah. In ravno v to smer je zastavljena delavnica – opolnomočiti jih za ravnanje v takšnih situacijah. Še posebej so govorili o tem, da opažajo, da so nekateri premalokrat pozorni na to, kakšno škodo lahko zbadljivka ali opazka naredi tistemu, ki mu je namenjena.
Ob koncu delavnice smo se pogovorili še o sporočilu projekta – o pravem pomenu junaštva in prijateljstva. Dijaki so izrazili željo, da bi si v šoli želeli še več pogovorov in izobraževanj o življenjskih temah in da bi ta delavnica potekala večkrat na leto.
Zapisali so tudi nekaj vtisov:
✒️ Delavnica mi je bila zelo všeč, saj smo se pogovarjali o pomenu spoštovanja drug do drugega in kako ukrepati, če smo priča nasilju. Navdušilo me je in zanimivo mi je bilo, da smo se posvetili odlomku iz knjige, ki sem jo že prebrala, z naslovom Solze so za luzerje. Trenutek, ki mi je ostal najbolj v spominu, je bil, ko smo se med sabo s pomočjo vprašanj pogovarjali o naših izkušnjah z nasiljem. Ta pogovor me je med drugim tudi zelo zbližal s sošolkama, s katerima sem se udeležila delavnice. Naučila sem se tudi, kako odreagirati ob zaznavi medvrstniškega nasilja in kako pomagati žrtvam nasilja.
✒️ Med delavnico sem razmišljala o občutkih, ki jih oseba doživi ob teh vrstah nasilja: nekateri se zaprejo vase, drugi se odzovejo z napadom, tretji se komu zaupajo ... Vprašala sem se, kaj bi(sem) jaz naredila ob teh trenutkih. Mislim, da bi se najverjetneje zaupala mami ali prijateljem. Naučila sem se, da je tudi obrekovanje vrsta nasilja.
✅ Na delavnici sem imela možnost z vrstniki deliti svoje izkušnje in mnenja o medvrstniškem nasilju. Ozavestili smo, da je nasilje skoraj vseprisotno, saj se je vsak od nas že kdaj srečal z njim. Ker je prvi korak premagovanja problema, da se o njem pogovarjamo, je bila delavnica super izkušnja.
✅ Delavnica mi je približala razmišljanje o različnih oblikah medvrstniškega nasilja in njegovih posledicah. Poudarila je pomen spoštljive komunikacije, empatije in pravočasnega ukrepanja ob zaznavi nasilja. Spoznali smo, kako lahko vsak posameznik prispeva k varnemu in vključujočemu šolskemu okolju. Zelo sem hvaležna za to delavnico, ki bi po mojem mnenju morala biti za vse dijake, saj se jih po mojem mnenju veliko še ne zaveda in ne ve, kako je biti v vlogi žrtve.
✅ Delavnica mi je bila zares všeč. Res sem se zavedla bolečine drugih, ko jih nekdo zbada za njihovim hrbtom ali celo v obraz. Takšne delavnice so mi res pri srcu predvsem zato, ker se naučim veliko reči, pomembnih za življenje, katerih pri pouku ne omenjamo.
✅ Z delavnico o medvrstniškem nasilju sem se bolje naučila, kako prepoznati nasilje. Poleg tega sem se še bolj začela zavedati, kako se na nasilje odzovemo in kako lahko pomagamo drugim.
✅ Delavnica me je spodbudila k razmišljanju o tem, kako pomembno je, da ob medvrstniškem nasilju ne molčimo in da znamo pomagati drug drugemu.
✅ Delavnica o medvrstniškem nasilju mi je bila zelo zanimiva, saj sem na podlagi knjige ugotovila, kako trpijo žrtve nasilja in kako težko jim je povedati, da jih nekdo tako trpinči.
✅ Na delavnici sem se naučil, da se moramo ljudje do drugih obnašati tako, kot bi si želeli, da se drugi obnašajo do nas. Delavnica me je tudi poučila, kako se lepše obnašati do vrstnikov.
✅ Delavnica se mi je zdela kar osebna, vendar ne na način, da bi bil jaz deležen medvrstniškega nasilja, ampak bolj na način da smo lahko slišali situacije drugih, ki pa so bili izpostavljeni medvrstniškemu nasilju.
✅ Zelo sem vesela da sem se udeležila delavnice, saj sem poleg novih pogledov na medvrstniško nasilje spoznala tudi novega prijatelja, s katerim sva se po delavnici še velikokrat srečala. Na delavnici mi je bilo najbolj všeč, ko so vsi delili svoje izkušnje o medvrstniškem nasilju. Vsak je imel raznovrstne izkušnje in pogled na to temo. Njihovo doživljanje medvrstniškega nasilja se je zelo razlikovalo od mojega, zato mi je bilo zelo zanimivo poslušati njihove zgodbe.
✅ Na delavnici sem se naučila, da je povsem v redu biti drugačen in da nikoli ne veš, kaj nekdo drug preživlja, dokler tega ne izkusiš sam, zato nikoli ne smeš nikogar soditi.
✅Naučil sem se veliko novega in dobil sem smernice, ki jih bom upošteval. Naučil sem se, kako ravnati v pravi situaciji, če te doleti medvrstniško nasilje. Sklenil sem, da se bom, če bom opazil nekoga v težavah ali da mu je hudo in neprijetno, poskušal pogovoriti z njim in skupaj z njim poiskati pomoč. Naučil sem se tudi, da najbolj šteje to, da sem do drugih spoštljiv, četudi se z njimi v kakšni stvari mogoče ne strinjam.
✅ Na delavnici 'Bodi junak - reci ne medvrstniškemu nasilju', ki sem se je udeležila, sem se počutila sprejeto in varno. V pogovoru s soudeleženci delavnice sem delila svojo izkušnjo z medvrstniškim nadlegovanjem v osnovni šoli in razmišljala o posledicah nasilja ter o morebitnih rešitvah za to težavo.
✅ Delavnica je bila zelo zanimiva. Pogovarjali smo se o osebnih izkušnjah in rešitvah medvrstniškega nasilja. Bila je pomemben opomnik, da je lahko vsak posameznik bodisi izvajalec bodisi žrtev medvrstniškega nasilja.
Tematika je dijake nagovorila tudi skozi pisanje. Na literarni natečaj, ki poteka v projektu, smo poslali prozne in pesniške prispevke, ki so nastali v okviru delavnice. Slavnostni zaključek projekta z razglasitvijo avtorjev zmagovalnih izdelkov in odprtjem skupne razstave projekta bo spomladi v Hiši EU." ... Preberi večSee Less
7 CommentsComment on Facebook
Globoko nas je prizadela žalostna vest, da je med zvezdice odšla naša draga prijateljica, dolgoletna slušateljica, mama Kristini in babica Pascale Emily - naših dveh sodelavk in tudi zunanja sodelavka, ga. Branka Jurenec.💔😢
Branka je vsa leta vlagala v ljubeč odnos do svoje najožje družine ter do vseh ljudi, ki so prihajali v stik z njo. Prav zaradi te njene srčnosti in ljubečega odnosa so jo njeni najbližji, pa tudi vsi mi, ki smo jo poznali, globoko cenili in spoštovali.
Vedno je bila prava dama – urejena do potankosti, z občutkom za lepoto, eleganco in dostojanstvo. Obvladala je več jezikov in z ljubeznijo svoje znanje delila tudi s svojo pravnukinjo Sofio Diano.
Branka pa je neizbrisen pečat pustila s prekrasnimi ilustracijami pravljice za otroke Dinozaver Tiko in veliki zob, kjer je izrazila svoj talent in veselje do risanja, ki ga je nosila v sebi. Kot je sama povedala, je ponujeno priložnost, da se je lahko preizkusila v vlogi ilustratorke, doživela kot veliko radost in posebno čast. Skozi neuspeh, ki ga je doživljala ob ustvarjanju ilustracij, pa je tudi sama dobila priložnost za več ljubezni do sebe.💗
V posebno lepem spominu bomo ohranili njene obiske v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan. Tam je z otroki z navdušenjem delila zgodbo o tem, kako so nastajale ilustracije in jim pripovedovala, kaj je ob ustvarjanju doživljala. Spet drugič pa jih je razveselila s svojo drugo ljubeznijo – kvačkanjem – ter jim pokazala in podarila prekrasne izdelke, ki so nastali izpod njenih rok.
Ob enem od obiskov je z veliko hvaležnosti dejala: »Hvala vam, da sem lahko bila v tako lepem vrtcu s tako krasnimi otroki. Tako zelo veliko so mi dali. Hvala gospe Kseniji in hvala vsem vam drage vzgojiteljice in dragi otroci.«❤️
Tudi mi smo Branki iz srca hvaležni za vse trenutke, ki jih je delila z nami – za njen čas, ustvarjalnost in toplino, ki jo je prinašala med nas.❤️
Draga Branka, pogrešali te bomo.😢💔 V naših srcih boš za vedno imela posebno mesto.❤️
Svojcem in vsem njenim bližnjim izrekamo iskreno sožalje ter jim v teh težkih trenutkih pošiljamo svoje misli, podporo in sočutje.
Generalna direktorja Miran in Ksenija Pečnik z ekipo Eksena ... Preberi večSee Less
52 CommentsComment on Facebook