»Danes živim svoje otroške sanje
Že kot mala deklica sem sanjala o tem, da bi imela kmetijo. Kmetijo, kjer bi imela živali. Predvsem pse in konje. Veliko psov in veliko konjev. A živeli smo v strnjenem naselju, v Šentjurju, zato to ni bilo mogoče. Imela sem malega psa, saj za velikega ni bilo prostora.
Kot najstnica sem počasi izgubljala to željo, saj so mi bile takrat pomembnejše druge reči, kot je druženje s prijatelji in zabava. Nisem si več upala niti govoriti o svoji želji, da bi ne požela posmehovanja in zaničevanja s strani svoje družbe. Trud sem vlagala v ugajanje prijateljem, bila sem njihov »pavliha”, kar mi je vzbujalo lažne občutke pomembnosti in tudi vzvišenosti. Počasi sem na svoje otroške sanje pozabila …
S teorijo Eksena sem se spoznala šele v svojem 26. letu, na točki v življenju, ko več nisem imela nobenih stikov s svojo družino. Bila sem sama. Preselila sem se v Maribor z namenom, da bi imela »mir” pred starši in se počutila pomembno med prijatelji. Ti so bili zame na prvem mestu, pomembnejši kot družina.
Najprej sem na IC Eksena obiskovala individualne ure, nato pa tudi Šolo vrednost neuspeha. Počasi sem začela dojemati, o čem teorija Eksena pravzaprav govori. Prelomno pa je bilo zame delo na odnosu do mojih staršev na delavnici Avtoriteta z ljubeznijo. Gre za temeljni odnos, ki vpliva na vse odnose v življenju. In tu tiči korenita sprememba v življenju.
Danes živim svoje otroške sanje na najboljši možen način.
V uporabo sem dobila starejšo kmečko hišo s posestvom, ki je v lasti Izobraževalnega centra Eksena. Generalna direktorja, g. Miran in ga. Ksenija Pečnik mi omogočata, da ga koristim brezplačno.
Skupaj z mojim očetom sem si uredila prostore za bivanje, urejen imam prostor za nego psov (pred 2 letoma sem opravila tudi tečaj za nego psov). Urejene imam prostore za varstvo domačih živali, kjer z njimi sobivam. Imam svojega psa in redne štirinožne goste. Poleg tega so na tem posestvu tudi prijateljičini konji. Počasi se razvijamo, sodelujemo med sabo in ustvarjamo pravi mali raj na zemlji.
Do vsega tega nikoli ne bi prišla brez podpore Izobraževalnega centra Eksena. Sama in v svojih vrednotah bi že davno »pokopala« sebe. Z aktivnim delom na odnosu do staršev lahko danes sodelujem z očetom, ki mi je res v veliko pomoč. Moje podjetje pa je moja sreča.
Največja zahvala gre Izobraževalnemu centru Eksena ter generalnima direktorjema g. Miranu in ge. Kseniji Pečnik, ki mi omogočata, da lahko uresničujem svoje poslanstvo in verjameta vame ter v moje delo.” (slušateljica Vesna H.)
