»Ko danes pogledam svoje življenje za nazaj – svoje otroštvo in mladostna leta – se sprašujem, kako sem vse skupaj zmogel.
Rodil sem se na kmetiji, kjer dela nikoli ni zmanjkalo. Že kot otrok sem se začel boriti za eno in edino stvar – da me bodo ljudje imeli radi, da bom od njih pohvaljen, ljubljen. Zato sem vse naredil zato in tako, kot so drugi hoteli. Ob tem pa sem popolnoma pozabil nase, na svoje želje, in na svoje veselje. Izražal se nisem, da ne bi bil problematičen, zato sem vse tlačil v sebi.
Ko so se začela najstniška leta, sem deloval kot robot. Vse sem zmogel, vsak zadani cilj sem dosegel. S tem se vsem dokazoval, kako zmorem in kako priden sem. V materialnem sem imel vse, kar sem hotel. Denar, nov avto, svoje stanovanje …
Nisem pa bil zadovoljen, kaj šele srečen. Iz dneva v dan pa je v meni naraščala jeza, nemir, žalost in vedno večja praznina. Da tega ne bi občutil, sem začel uživati alkohol. Ko me je popadla žalost, sem pil. Ko sem se zbudil, je žalost še vedno bila prisotna. Spet sem pil.
Tudi ponoči nisem mogel več spati. Ne le, da sem bil nemiren, ampak sem začel čutiti nenehne bolečine v prsih. Bolela me je glava, boleli so me zobje, težko sem dihal in mislil sem, da se bom zadušil. Hotel sem umreti. Vse je bilo zaman, ni bilo smisla, občutil sem obup.
Na svoji najnižji točki življenja, ko sem sovražil sebe in cel svet, ko ni bilo več smisla, ko sem razmišljal o tem, da naredim vsemu konec, sem prišel na Izobraževalni center Eksena. Tam sem bil seznanjen s Teorijo Eksena, ki je bila zame največje darilo, saj sem prvič v življenju razumel, kaj se mi dogaja. Dobil sem orodje – Teorijo Eksena – kjer sem začel prevzemati odgovornost za svoje občutke, za svoje obveznosti in za svoje življenje. Ob svojem prebujenju in še prej sem bil s strani njih popolnoma sprejet. In to sem občutil.
Moje mrtvo življenje se je začelo spreminjati. Fizične bolečine so ugašale, nisem imel več težav z glavoboli, zoboboli in dihanjem. Alkohol ni bil več potreben.
Na IC Eksena sem spoznal orodje – Teorijo Eksena, kot tudi ljudi, ki jim je bilo mar zame. In tako je lahko tudi meni postalo vedno bolj mar zase in za svoje življenje. Po dolgem času sem občutil smisel življenja.
Danes je vse drugače. Danes se izražam. Upam si povedati, kaj mislim, kako vidim, in ni nujno, da imam vedno prav. Včasih pridem do tega, da imam lahko tudi narobe. Ampak tako se odkrivam in spoznavam. Odkrivam svoje želje, ki so bile tako zelo globoko zakopane v meni. Zavedam se, da brez Teorije Eksena in brez podpore svojega življenja ne bi zmogel voditi, brez da bi uničeval sebe še naprej. Vprašanje, če bi danes sploh še bil živ.
Tako pa danes nadaljujem in vsaki dan na novo prevzemam odgovornost za svoje življenje, kjer se izražam in odločam po svoje. Vedno bolj spoštujem in sem hvaležen za vse ljudi, ki jih imam. Kaj pa je najbolj neverjetno, da danes v sebi ne občutim več nemira in strahu, ampak občutim mir, olajšanje in varnost.
Hvala, Eksena!« (slušatelj Rok V.)
