»PAROM VRAČAMO PARTNERSTVO IN ZAKONCEM ZAKON.« (Eksena)

»Moja največja želja, ki je bila v meni že od otroških let, je bila, da bi imela partnerja, s katerim bi si ustvarila družino. V sebi sem se mnogokrat počutila samo, osamljeno in prepričana sem bila, da ko bom našla »pravega«, tega občutka ne bo več. Prepričana sem bila, da takrat bom pa jaz srečna, vesela in ljubljena. Vendar ni bilo tako. Kljub temu da sem imela partnerja, je v meni ostajal isti občutek samote, praznine in nevrednosti, kot je bil prej. A tokrat je bil še močnejši. In potem se je zgodilo ravno tisto, česar sem se najbolj bala. Veza je razpadla.

Ne dolgo za tem, ko sva šla narazen, na točki svojega življenja, ko sem bila najbolj na dnu, brez smisla, ciljev, prihodnosti in ko sem bila za sebe popolna »zguba«, ko je bil moj uspeh to, da sem zmogla skozi dan, sem spoznala Izobraževalni center Eksena.

Na izobraževanjih sem začela spoznavati, da sem sama odgovorna za svoje občutke, življenje in odnose in da mi ničesar in nihče izven mene ne more dati občutka vrednosti in sreče, ki si jo želim.

Začela sem stopati po poti prevzemanja odgovornosti zase in za svoje življenje, po kateri hodim še danes.

Na Izobraževalnem centru Eksena sem spoznala ljubezen svojega življenja – mojega moža. Najini začetki so bili vse prej kot rožnati. V tem odnosu sva se oba soočala z vso svojo bolečino, ki sva jo nosila v sebi.

Vse konflikte, ki sva jih imela, in vse zamere, ki sva jih odkrivala v najinem odnosu, pa sva z uporabo znanja, ki sva ga pridobivala na Ekseni, sproti razreševala. Oba se globoko zavedava, da ljubeč odnos ni samoumeven in da je treba vanj vlagati vsak dan. Brez vlaganja v odnos, brez prevzemanja odgovornosti zase in s kazanjem s prstom na drugega bi najino vezo prav gotovo končala. Razšla bi se v jezi in zamerah, krivila drug drugega in znova iskala »popolnega partnerja«. Ali pa bi zaradi otrok mogoče celo ostala skupaj, vsak v tišini, v svojem svetu, jezna drug na drugega.

Rezultat naju danes pa je ta, da se imava vsak dan raje. Med nama je vsak dan več naklonjenosti in spoštovanja. Med nama teče odkrita komunikacija in upava si pokazati tudi svojo »slabšo« plat, saj si želiva drug pred drugim biti to, kar sva. Veseliva se vsakega dneva, vsakega najinega smeha in tudi vsakega konflikta, saj se zavedava, da naju razreševanje in poglabljanje lahko pripelje le še bližje drug k drugemu. Najin skupni čas je za naju privilegij in najraje sem s svojim možem. Midva imava to, kar sem si vedno želela; pravo ljubezen. Vsebina najinega odnosa je polna in resnična. Ampak to še ni vse. Rodila sta se nama dva prekrasna otroka in skupaj smo družina.

Večjega darila kot to, da imaš v sebi občutek vrednosti in da lahko občutiš ljubezen do drugega, večjega darila ni.

Danes v svojem življenju ne občutim samote in praznine, ampak celovitost in radost. Hvaležna sem za svojega moža, hvaležna sem za svoje otroke in hvaležna sem za vsak odnos, ki ga tvorim. Moja družina in moji odnosi meni predstavljajo največjo srečo. Hvala Izobraževalnemu centru Eksena za vso znanje, ki ne govori o ljubezni, ampak razloži skozi postopek in proces, kaj ljubezen pravzaprav je.

Naj ob tem dodam še del iz knjige Vrednost neuspeha: »Ljubezen smo zamenjali za vrednotenje. Vrednotenje pa z ljubeznijo nima nobene povezave.«

Danes znanje, ki ga sama pridobivam in vsakodnevno uporabljam v svojem življenju, s hvaležnostjo, veseljem in predanostjo tudi predajam, saj sem kot edukator zaposlena na Izobraževalnem centru Eksena, kar je moj največji rezultat in kar si štejem v čast in privilegij. V varnem okolju, pod vodstvom najbolj ljubečih direktorjev, v ekipi prekrasnih sodelavcev se lahko razvijam in napredujem.

Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj občutila toliko radosti, ljubezni, sreče in hvaležnosti, kot jo občutim danes. Za vse to pa gre moja zahvala Izobraževalnemu centru Eksena. Vsakemu človeku privoščim, da se poglablja v to neprecenljivo znanje.« (Tina J.)