Prikrita nestrpnost – ignoriranje, odklanjanje in izključevanje

Avtorja:
Nejc Jelen, uni. dipl. biok., vodja projektov, Izobraževalni center Eksena
Ajda Bezenšek, mag. psihosoc. svet., strokovna direktorica izobraževalnih programov, Izobraževalni center Eksena

Nestrpnost v splošnem pomenu predstavlja nesprejemajoč, averziven oziroma sovražen odnos do posameznika ali do skupine ljudi, do katerih imamo odklonilno negativno mnenje, ki temelji na predsodkih, obsodbah, zamerah, zavisti, strahu, podcenjevanju, stereotipih, rasizmu, seksizmu in podobnem.

Kot marsikaj drugega se tudi nestrpnost pojavlja v različnih oblikah, ki pa niso vse enako očitne, zato nekatere ostajajo slabo prepoznane in izpostavljene. Sociologi in psihologi tako že nekaj časa razlikujejo med odkrito nestrpnostjo in prikrito nestrpnostjo. Raziskave namreč kažejo, da človeški predsodki, obsodbe in stereotipi do drugih oziroma drugačnih ne izginjajo, ampak so se poskrili in se izražajo na drugačen, bolj zamaskiran način.

Namesto neposredne nestrpnosti izogibanje, odklanjanje in ignoriranje

Medtem ko je odkrita nestrpnost očitna in pogosto javna ter jo je težko spregledati, je prikrita nestrpnost zelo drugačna zgodba in zaradi svoje prikrite narave na nek način predstavlja večjo težavo kot odkrita nestrpnost. Če so ljudje svoje predsodke nekdaj izkazovali v neposrednih stikih z drugimi (npr. skozi nasilje ali agresivno zavračanje), pa se danes ti predsodki dejansko udejanjajo preko izogibanja stikov z drugimi.

Prikrita nestrpnost je sodobna oblika nestrpnosti, ki je v veliki meri tudi nadomestila tradicionalno obliko nestrpnosti – odkrito nestrpnost. Že  pridevnik »prikrita« nakazuje na dejstvo, da je to vrsto nestrpnosti težje zaznati in prepoznati. Medtem ko je odkrita nestrpnost neposredna in deluje skozi aktivno zavračanje, žaljivke, zmerjanje, agresijo in nasilje, je prikrita nestrpnost neposredna in deluje skozi ignoriranje, izključevanje, distanciranje, odklanjanje, cinizem in tihi prezir. Ravno ponavljajoče se in vztrajno ignoriranje in odklanjanje, ki je lahko navzven celo prijazno in kultivirano, je značilnost prikrite nestrpnosti, ki pa jo izdaja ravno to kontinuirano in nenehno zavračanje.

Hladen in izključevalen odnos, pogosto zamaskiran z vljudnimi izgovori

Zmotno je mišljenje, da je prikrita nestrpnost manj nevarna in problematična kot odkrita nestrpnost. Čeravno nima oblike neposrednega nasilja, je podobno destruktivna. Glavni cilj prikrite nestrpnosti je izključevanje oziroma osamitev posameznika ali skupine ljudi, kar lahko ima uničujoče in težke posledice za ljudi, ki so tarča te nestrpnosti.

Po mnenju strokovnjakov se je prikrita nestrpnost pojavila kot posledica sodobne družbene norme, ki odkrito kričeče zavračanje in agresijo zavrača kot nekaj nekulturnega in neprimernega, zaradi česar ljudje svojo averzijo in sovraštvo potlačijo in skrijejo pred zunanjim svetom, da navzven še vedno izpadajo demokratični, odprti in svetovljanski, svojo nestrpnost pa pretvorijo v navzven težko opazno diskriminatorno vedenje, ki vsebuje hladen, odklonilen, distanciran, pasiven ignorantski in izključevalen odnos.

Zaradi te neposredne in skrite značilnosti prikrite nestrpnosti je to vrsto nestrpnosti težje prepoznati in razkriti, saj se ljudje trudijo, da bi bila čim bolj neopazna, hkrati pa lahko svoje vedênje racionalno argumentirajo in predstavljajo kot nič kaj posebnega, istočasno pa se za pojasnitev svojega vedênja sklicujejo na pravico do osebne svobode. Ironija prikrite nestrpnosti je, da se ljudje svoje nestrpnosti včasih niti ne zavedajo, po drugi strani pa se lahko zavestno označujejo celo za zelo strpne posameznike.

Pomembno je, da so ljudje čim bolj ozaveščeni

Zaradi tega je pomembno, da se ljudje in ustrezne državne institucije čim bolj izobrazijo o različnih oblikah nestrpnosti in da ozavestijo, da so tudi ignoriranje, izključevanje, distanciranje, odklanjanje in tihi prezir prav tako oblike nestrpnosti, ki ni nič manj kršenje človekovih pravic kot odkrita nestrpnost.

V Izobraževalnem centru Eksena si skozi svoje človekoljubne projekte promocije strpnosti močno prizadevamo tudi za ozaveščanje problematike različnih oblik nestrpnosti in skozi to na opozarjanje na prikrito nestrpnost, ki je resna oblika nestrpnosti. Verjamemo, da bomo z našimi prizadevanji pripomogli k temu, da bodo splošna javnost, mediji in ustrezne državne institucije začele bolj ustrezno naslavljati prikrito nestrpnost, ji namenjati ustrezno pozornost in se z njo aktivno soočati; tudi skozi zakonske sankcije.

Literatura:

  1. Ksenija Pečnik (prej Bezenšek): Vrednost Neuspeha, 2009, 2.dopolnjena izdaja.
  2. Bezenšek, Ajda in Jelen, Nejc (2016). Univerzalen pomen strpnosti. Seminar. Šentjur: Izobraževalni center Eksena.
  3. Ule, Mirjana (2005). Predsodki kot mikroideologije vsakdanjega sveta. V: Mi in oni: nestrpnost na Slovenskem, (ur.) Vesna Leskošek, str. 21–40. Ljubljana: Mirovni inštitut, 2005.
  4. Živec, Jana (2003). Nestrpnost do ljudi drugačne nacionalnosti na primeru socialne distance v 80-tih in 90-tih letih. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede..
  5. Trampuš, Jure (2003) Ignoranca in prikrita nestrpnost. Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Mladina, št. 20 (19. maj 2003), str. 34–37.